“Že na prvi pogled je očitno, da Kosovelova kiša ne spada v okolje kraške vasi, saj tako zgrajena stavba ne more biti dom kmečke družine, ki se preživlja s kmetovanjem, kjer se vse odvija v povezavi z zemljo. Kosovelova domačija v Toamju bi bolj spadala v predmestje Trsta ali kvečjemu v Sežano, saj se po arhitekturni zasnovi zgleduje po siromašnejših predmestnih vilah, kjer so živeli ljudje, ki so svoje življenje vpeli v mestne institucije. Anton in Katarina Kosovel sta v resnici takšna tudi bila, saj sta oba svojo mladost preživela v mestih, Katarina v Trstu, Anton pa v Kopru in Sežani, kjer sta se tudi spoznala.” (Koloini, 2001, str. 1)