Odločitev o gradnji velikega, polifunkcionalnega Narodnega doma na osrednjem Velikem trgu leta 1901 predstavlja ključni zasuk v razvoju slovenskega in slovanskega Trsta.
Investitor projekta in kasneje lastnica doma je bila Tržaška hranilnica in posojilnica. V stavbi so bile restavracija, kavarna, telovadnica, gledališče, hranilnica, čitalnica, hotel opremljen z dvigalom in kopalnicami, pisarne, zdravniški sobi, stanovanja, tiskarna Edinost, kasneje še Glasbena matica. Ob bogati in razvejani uporabnosti same stavbe je bil Narodni dom pomemben simbol slovenske in tudi slovanske navzočnosti v Trstu. Fašistično nasilje je našlo v Narodnem domu svoj poglavitni cilj. 13. julija 1920, s požigom stavbe, se je pretrgala razvojna nit tržaške slovenske kulture. Po nekaj letih je morala Tržaška hranilnica in posojilnica razvalino prodati.
Letos obeležujemo 100-letnico dogodka, ki je globoko zaznamoval Primorce. Zadnje čase pa se veliko govori o vrnitvi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. K projektu Narodni dom 2.0 smo povabili šolsko mladino, da obišče Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjiznici, Zaradi pandemije pa so na OZE pripravili predavanje o Narodnem domu in dejavnostih, ki so v njem potekale v začetku 20. stoletja ter obiskovali šole. Na podlagi predavanja in fotografij, so učenci in dijaki s pisnimi, likovnimi in virtualnimi izdelki prikazali nove zamisli za razne aktivnosti v pomembni stavbi.
Zamisli o Narodnem domu so na ogled na razstavi in na glavnem sedežu Narodne in študijske knjižnice v Trstu ter v Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu.
Odprtje razstave pa je potekalo v virtualni obliki.
