Šola na Branskem oz. Kalu je nastala iz ljudske pobude. Ustanovila sta jo premožna in ugledna posestnika Bernard Kos in Marko Jakož leta 1884; za svoje otroke sta najela sta učitelja Koritnika, ki pa je kmalu začel učiti tudi otroke drugih Kalanov. Z začetkom leta 1885 je šola na Kalu postala deželna šola, torej javna ljudska šola, pravico javnosti pa pridobila predvsem zaradi oddaljenosti Kala od Šentjanža (in tamkajšnje šole).
Do leta 1906 je kalska šola delovala na Branskem, nato pa se je preselila v staro mežnarijo pri cerkvi sv. Martina na Kalu in še isto leto v novo sezidano šolsko poslopje. Enonadstropno poslopje je imelo tako tri učilnice, pisarno in dvosobno stanovanje za učitelja. Kalska šola je bila do leta 1911 enorazrednica z enim učiteljem, nato do leta 1938 dvrorazrednica z dvema učiteljema, v letih med vojno pa je bila trirazrednica.
Šolski okoliš je leta 1923 obsegal naselja Kal, Podkal, Svrževo, Bransko, Podbransko, Gradec, Kladje, Osredek, Vodice in Glaviše, nato še Lačenberk, Nunski log in Orehovica (vsi ti kraji so spadali v občino Šentjanž), pa tudi Lontovž, Suha gora, Svinjsko, Kostanjevica in Rotovski hrib iz šentrupertske občine.
V letu 1929 je bilo 114 šoloobveznih otrok, v naslednjem šolskem letu 100 učencev, v šolskem letu 1940/41 pa 149 otrok, poučevali pa so jih: učitelj, učiteljica in veroučitelj.
Na Branskem je 16 let (do svoje smrti) poučeval zelo priljubljen in spoštovan učitelj Martin Jereznik. Kalani so mu postavili lep spomenik, ki še vedno stoji na pokopališču pri cerkvi sv. Martina. Po njegovi smrti leta 1902 je bil pouk na tem območju nekaj časa nereden, prav tako tudi v obdobju med prvo svetovno vojno. Redno poučevanje se je uredilo šele po prihodu Janka Malešiča, ki je uredil šolsko poslopje. Sledila sta zakonca Zdešar, ki sta na Kalu ostala do leta 1934, nato sta odšla na šentjanško šolo. Sledil je Filip Babič (1936-1393), nato še Ivan Grašič.
Med drugo svetovno vojno je šola prenehala z delovanjem. 11. oktobra 1943 je bilo v ofenzivi slovenske narodnoosvobodilne vojske šolsko poslopje požgano.
Šola na Kalu je bila obnovljena leta 1963 in priključena kot podružnica k centralni šoli v Šentjanžu. Leta 1975 se je začel tudi organiziran prevoz učencev in prešolanje s podružnic na centralno šolo v Šentjanžu.
Literatura: Brce M., Dežman, S., Pelko J., Repovž P, S. in Vodišek, N. 2009. Šola v Šentjanžu: 170 let: publikacija ob 170-letnici šole v Šentjanžu. Šentjanž: Osnovna šola Šentjanž.
