Zapis iz kronike Koroške osrednje knjižnice, ki ga je o takratnem dogajanju pod skupnim imenom Prežihove svečanosti zapisal ravnatelj Janez Mrdavšič:
Simpozij o Vorancu leta 1979 je bil združen s 7. sklicem Plenuma kulturnih delavcev OF. Takrat smo Ravenčani s pomočjo šol (Prežihov dinar) in kulturnih skupnosti iz vse Slovenije od kleti do slemena obnovili Prežihovo bajto in jo, predvsem etnografsko opremljeno, spremenili v spominski muzej. Hkrati s tem smo otvorili spomenik – delo akademskega kiparja Stojana Batiča, ki so ga financirale slovenske knjižne založbe.
Velik del organizacije simpozija in spremljajočih prireditev je slonel na domačinih. Delež knjižnice pri tem ni nepomemben:
– Razstava v Likovnem salonu: Srečanje s Prežihom
– Knjižnični in muzejski delavci smo preskrbeli in izbrali (s strokovno pomočjo zunanjih sodelavcev) opremo za Prežihovo bajto
– Knjižnični delavci smo bili spremljevalci slovenskih pisateljev, udeležencev literarnega večera v Kotljah, dne 11. 10. 1979
Na fotografiji Janez Mrdavšič in Marija Kuhar slovesno odpirata spominski muzej, 10. 10. 1979.
