Alojzij Vodnik je bil med ustanovnimi člani Ljubljanske kreditne banke, največje slovenske banke v prvi polovici dvajsetega stoletja. S svojim premoženjem, izvirajočim iz kamnoseške dejavnosti, je bil od vsega začetka soudeležen pri kapitalu te banke ter bil pomemben in spoštovan delničar. Leta 1906 je bil izvoljen v nadzorni svet Ljubljanske kreditne banke, leta 1909 pa je postal član bančnega upravnega sveta.
Z nastankom jugoslovanske države so se v slovenskem prostoru začeli procesi slovenizacije, ki so segli tudi na gospodarsko področje. Z novimi emisijami delnic so si slovenski delničarji v Ljubljanski kreditni banki pridobili večinski delež, kar se je odražalo tudi v sestavi upravnega sveta. V letu 1923 so Vodnika izvolili za podpredsednika upravnega sveta, leta 1932 pa je po volji delničarjev postal predsednik upravnega sveta banke. To je bil najvišji organ v banki, ki je tudi nadziral poslovanje.
Lit.:
Lazarević, Ž. (2002): Alojzij Vodnik – od kamnoseka do predsednika bančnega upravnega sveta. V: Bančni vestnik, let. 51, št. 6, str. 55-56.
