Peter Kozler je bil geograf in kartograf, politik, publicist, domoljub in narodni buditelj. A to še ni vse. Bil je tudi soustanovitelj Pivovarne bratov Kozler, predhodnice današnje Pivovarne Union, in Trboveljske premogokopne družbe ter eden vodilnih bančnikov in pospeševalec graditve železnic.
V marčni revoluciji leta 1848 so tudi Slovenci v habsburški monarhiji izrazili zahtevo po lastni državi, “zedinjeni Sloveniji”. Zmaga revolucije je prinesla svobodo tiska ter dala možnost za javno obravnavo in propagiranje ideje o združitvi slovenskega narodnostnega ozemlja ne glede na deželne meje. Z oblikovanjem programa zedinjene Slovenije se je pojavila potreba po geografski opredelitvi slovenskega etničnega prostora. Na pobudo Matije Vrtovca se je maja 1848 pionirske naloge lotil Peter Kozler. Ker si pri zarisovanju meje ni mogel pomagati z obstoječimi zemljevidi in opisi jezikovnih meja v monarhiji, je za opise jezikovne meje na posameznih odsekih prosil narodnjake, ki so mu pošiljali natančne podatke.
Na začetku leta 1849 je Kozler zbrano gradivo izročil dunajskemu bakrorezcu, ki je pobegnil z Dunaja zaradi političnega preganjanja. Z njim sta izginila tako že delno narejena bakrena plošča kot rokopis komentarja k zemljevidu. Ko so leta 1851 našli ploščo in rokopis, se je Kozler namenil dokončati začeto delo. Na začetku leta 1853 je na Dunaju natisnil zemljevid, a izida oblasti niso dovolile. Vojaško sodišče na Dunaju je zaplenilo vse izvode in obtožilo Kozlerja, da že z naslovom zemljevida ruši nezakonito zvezo avstrijskih dežel. Na sodnem procesu je bil Kozler oproščen. Zemljevid je lahko izšel šele po obnovi ustavnega življenja leta 1861. Slovenija je bila na Kozlerjevem zemljevidu precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu.
Vir: http://zgodovina.si/peter-kozler-avtor-prvega-zemljevida-slovenskih-dezel/
