Pismo je slabše čitljivo, ker je pisano s tintnim svinčnikom. Najprej se zahvaljuje za karto, ki jo je mož pisal domov, potem pa sprašuje, če je dobil pakete, ki mu jih pošiljajo vsako nedeljo. Notri je živež, tobak in po potrebi tudi denar.
Na drugi strani pisma moža prosi, naj pogleda, če je tam kaj moškega ali ženskega blaga naprodaj, saj sta doma pomanjkanje in velika draginja. 1 par čevljev (punčehov) n.pr. stane 160 kron, domača koža (najbrž od domačih prašičev) pa še ni za rabo, ker jo je potrebno še ustrojiti.
Moža tudi spodbuja, naj se pri vojaškem poveljstvu v Gradcu potrudi za predčasen odpust, ker kot sliši, jih zdaj že odpuščajo. Da se mora »tudi sam kimrat in k raportu hoditi. Povej, de imaš sina in ženo bolano …či ti je mogoče, na brata tudi piši, saj veš da zmeraj okoli hodi, sim ga ži jas enkrat prosila, mi je oblubil. Daj mu pa še sam piši, reč de mu ne bo zastoj, tisto pa ži tak ve.«
