“Sežanci smo čakali razmejitveno komisijo štirih, ki je odločala, kam bodo priključeni posamezni kraji in se nanjo dobro pripravili. Marca 1946 se je skozi Sežano peljala mednarodna razmejitvena komisija. Sežanci so jo množično pričakali in zahtevali priključitev k Jugoslaviji. Razen ruskega predstavnika, ki je v vozilo vzel zastavo, s katero somladinci skušali vsaj za trenutek simbolično ustaviti komisijo, jih nihče niti pogledal ni.” (Skrinjar, 2006, str. 151)