Puščanje krvi

V preteklosti so za preprečevanje in zdravljenje bolezni pogosto puščali kri. Menili so, da je poglavitni vzrok za bolezen čezmerna napolnjenost telesa in organov s krvjo in telesnimi sokovi. Krvavitve, ki naj bi učinkovale zdravilno, so povzročili z ostrim rezom oz. vbodom v žilo na mečih ali nadlakti, krvni curek pa prestregli v za to namenjeno posodico (na sliki desno). Terapija je lahko trajala tudi tako dolgo, da se je bolnik zaradi izgube krvi onesvestil. Pri drugem načinu odvajanja krvi so na kožo polagali posebne steklene ali kovinske posodice, ki so na bolnikovi koži ustvarile podpritisk. Na koži so tako nastali veliki mehurji napolnjeni s krvjo, ki so jih potem predrli (na sliki levo). Pogosto so v te namene uporabljali tudi pijavke. Njihova prednost pred puščanjem krvi iz žil je bila ta, da zaradi počasnega izcejanja krvi pri bolniku ni prišlo do slabosti.