Po četrtstoletnem pesniškem molku se je Ravljen med letoma 1943 in 1944 zadnjikrat kot pesnik pojavil v tiskani besedi s tremi pesmimi v reviji Naš rod. V pesmi Naša fara je neposredno izrazil domotožje po šmihelski, t.j. šoštanjski fari, kar je izpovedal z glasovnim slikanjem zvonenja: »Tožno iti je drugam / sam, sam sam.«
Revija Naš rod (naslovnica)
Slika
