Davorin Žunkovič se je v začetku 20. stoletja aktivno vključil v spor o pristnosti Kraljedvorskega in Zelenogorskega rokopisa (danes je dokazano, da gre za falsifikat). Postavil se je na (napačno) stran avtohtonistov oz. pristnostni obeh besedil in o tem napisal več knjig. Leta 1933 je izšla njegova študija Závěr českého sporu o Rukopisy (Brno-Husovice 1933) – v češčino jo je prevedel František Adamek.