11. avgusta 1938 je bila ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Akademija domuje v palači Lontovž na Novem trgu v Ljubljani, ki stoji na mestu nekdanje palače deželnih stanov, po kateri je dobila tudi ime (iz nemške besede Landhaus). Sedanjo obliko je dobila po prezidavi iz druge polovice 18. stoletja in nato krčenju zaradi posledic potresa leta 1895.

Leta 1921 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede in je bilo zametek Akademije znanosti in umetnosti. Leta 1925 sta združila moči Znanstveno društvo za humanistične vede in Narodna galerija ter ob pomoči Slovenske matice in drugih društev pričela udejanjati zamisel o ustanovitvi Akademije. Leta 1938 je bil sprejet zakon, s katerim je bila ustanovljena državna akademija in s tem je prenehalo delovati društvo Akademija znanosti in umetnosti. Najprej je delovala v drugem nadstropju Lontovža, po letu 1945 pa v celotni zgradbi. S širitvijo dejavnosti, se je SAZU razširila tudi na sosednje zgradbe ob Novem trgu.
Zaradi unitaristične naravnanosti prve Jugoslavije, ki je nasprotovala nacionalnim imenom, je bilo njeno uradno ime Akademija znanosti in umetnosti (AZU). Pridevek »slovenska« je dobila med vojno. 26. januarja 1943 je bila sprejeta v italijanski Narodni svet akademij (Consiglio nazionale delle Academie).
Po drugi svetovni vojni so bili v SAZU izvoljeni tudi nekateri vodilni komunisti oz. politiki (Boris Kidrič in Boris Ziherl kot redna člana SAZU ter Josip Broz in Edvard Kardelj kot častna člana).

Člani so lahko redni, izredni ali dopisni (slednji so lahko tudi neslovenskega rodu), njihovo delovanje pa je organizirano v skupinah (razredih), glede na znanstveno ali umetniško področje, iz katerega izhajajo. Člane te ustanove imenujemo (slovenski) akademiki. 

Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_akademija_znanosti_in_umetnosti