Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
12. aprila 2015 je v Ljubljani umrl Jože Ciuha, slovenski slikar, ilustrator in grafik. Rodil se je 26. aprila 1924 v Trbovljah.
Ciuha je slikarstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču in Gojmirju Antonu Kosu. Diplomiral je leta 1950, študij pa je nadaljeval na specialki za zidno slikarstvo pri profesorju Slavku Pengovu in ga končal leta 1952. Na univerzi v Rangunu (Mjanmar) je v letih 1959−1961 študiral budistično kulturo in filozofijo. V letih 1974−1978 je vodil seminar za svobodno slikarstvo na Mednarodni poletni akademiji v Salzburgu, od začetka leta 1978 do 1979 pa kot izredni profesor predaval na ALU v Ljubljani. Bil je izvoljen tudi za predsednika Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU).
Napisal je tri potopisne knjige iz potovanj po Aziji, Južni Ameriki in Združenih državah Amerike: Potovanje v deveto deželo (COBISS), Okameneli smehljaj (1963) in Pogovori s tišino (1967) ter knjigi spominov Kronika sedmih pozab (2005) in Dolga pot (izšlo posmrtno, 2016).
Ciuhovo likovno delo je bilo po tehnikah in programih različno, vendar notranje enotno. Slikal je na platno, pleksisteklo, v akvarelu, ukvarjal se je tudi z grafiko, tapiserijo in ilustracijami. Vpliv bizantinske umetnosti se v njegovih delih odraža v vzhodnjaških pismenkah, ritmičnem nizanju figur in zlatem ozadju. Z vsebinskega vidika je njegova umetnost osebno obarvan in z ironijo prežet dialog s sodobnim svetom; človeške napake in slabosti je pogosto kritiziral prek živalskih podob, značilna je tudi groteskna interpretacija človeškega lika. Kot ilustrator se je odlikoval s smislom za bistveno, z ostro karakterizacijo in s humorjem.
Jože Ciuha je bil izjemno samosvoj slovenski slikar, pisatelj, grafik in ilustrator, ki je živel med Parizom, otokom Šipanom in Ljubljano.
Imel je več kot 800 samostojnih in skupnih razstav v galerijah in muzejih po vsem svetu. Njegova dela so tudi v zbirkah maroškega kralja in japonskega cesarja.
Leta 1966 je za književno delo prejel Levstikovo nagrado, za ustvarjalno delo na likovnem področju leta 1968 Nagrado Prešernovega sklada za razstavljena slikarska dela v Mali galeriji v Ljubljani leta 1967, leta 1981 pa Jakopičevo nagrado, najpomembnejše slovensko priznanje s področja likovno–vizualne umetnosti.[5] Predsednik RS Borut Pahor mu je posmrtno podelil srebrni red RS za zasluge, prejel pa je tudi naziv francoskega viteza in ruskega akademika.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jože_Ciuha
