Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. avgusta 1959 je v Ljubljani je umrl Pavel Golia (psevdonim Pavel Ludovikov), slovenski častnik, pesnik in dramatik. Rodil se je 10. aprila 1887 v Trebnjem.
Končal je nižjo gimnazijo v Novem mestu in nato kadetnico v Karlovcu. Kot častnik je služboval v Trstu in Ljubljani. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je s svojo enoto prestopil na rusko stran. Leta 1917 je vstopil v rusko armado. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano, kjer se je povsem posvetil književnosti in gledališču. Bil je dramaturg ter intendant gledališč v Ljubljani, Osijeku in Beogradu. Leta 1945 je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča, od leta 1953 pa je bil redni član SAZU. Objavljal je zbirke pesmi, drame ter gledališke igre za otroke.
Pesniško ustvarjanje
Golieva prva pesem Žalostni večeri, je bila objavljena v Slovanu, leta 1912, leta 1915 pa je v Ljubljanskem zvonu izšla pesem O Ester-o Renée. Golia je bil v Moskvi priznan svobodni časnikar in literat. Leta 1918 je v Moskvi izšla njegova Pesem poljan. Po vrnitvi v domovino je še vedno nadaljeval s pisanjem. Leta 1921 sta izšli povojni zbirki Pesmi o zlatolaskah in Večerna pesmarica, nekaj let kasneje pa Pesmi (z motivi vojnih doživetij). Omenjene pesniške zbirke je pesnik napisal pod vplivom moderne in ekspresionizma. Pesnik je napisal še eno zbirko pripovednih pesmi, ki je izšla šele po njegovi smrti. Poleg te zbirke je napisal tudi sestavek z naslovom Nekaj pripomb, kjer je pojasnil povode za to nenaslovljeno pesniško zbirko: »Vse v tej knjigi natisnjene pesmi se naslanjajo na ustrezne Slovenske narodne pesmi z (inačicami), ki jih je iz tiskanih in pisanih virov zbral in uredil dr. Karel Štrekelj v prvem zvezku svojega obširnega in pomembnega dela, izdala in založila pa Slovenska matica v Ljubljani v letih 1895—1898.To so deloma bolj ali manj svobodne prepesnitve, deloma pesmi, nastale po motivih imenovanih pesmi. Za vzor – seveda nedoseženi – so mi bile Prešernove: Smrt kralja Matjaža, Lepa Vida in Rošlin in Verjanko …« (Gospod Baroda in druge ljudske pesmi, str. 5).
Delovanje v gledališču
Pesnik in dramatik se je prvič seznanil z gledališčem v Moskvi leta 1918, kjer je spoznal litvansko-ruskega poeta Jurija Kazimiroviča Baltrušajtisa, ki mu je predstavil rusko gledališko tradicijo. Leto kasneje se je Golia vrnil v domovino, kjer je bil najprej dramaturg in direktor Drame, kasneje pa še upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. V svojem delovanju je napisal sedem mladinskih iger, ki so bile napisane v času socialne neenakosti in slabih razmer po prvi svetovni vojni. Njegov dramski prvenec je bila »božična igra« Petrčkove poslednje sanje, ki je bila zelo uspešna. Kljub uspehu so Golii očitali, da ima privilegije, saj si je ob svoji funkciji direktorja lahko priskrbel najboljše igralce, režiserje, sceno in ostale gledališke rekvizite. Kljub očitkom je direktor in poet uspešno vodil Dramo še nadaljnjih dvajset let, njegove igre pa so bile zaslužne za polno blagajno.
Po njem je poimenovana Knjižnica Pavla Golie v Trebnjem.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Pavel_Golia
Priporočamo tudi:
– Pavel Golia v vrtincu prve svetovne vojne
– http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi206542/