Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
20. avgust – god sv. Bernardare
V zgodovino svojega reda je vpisan kot »drugi ustanovitelj« cistercijanskega reda. Z dvaindvajsetimi leti se je s tridesetimi tovariši, »cvetom burgundskega plemstva«, pridružil reformirani veji cistercijanov, pri petindvajsetih pa že ustanovil samostan v Clairvauxu in postal njegov opat. Zaslovel je s svojimi gorečimi pridigami, bil je velik zagovornik obnovitvenih prizadevanj v Cerkvi ter borec za cerkveno edinost in mir.
Na našem ozemlju so nastali trije cistercijanski samostani: najstarejši in še delujoči v Stični (1135), v Vetrinju (1142) ter v Kostanjevici na Krki (1234). V Stični je nastal znamenit Stiški rokopis (zač. 15. stoletja), v Vetrinju pa zapis o ustoličevanju slovenskih vojvod na Koroškem (1286).
Ime: Izhaja iz nemškega Bernhard, ki je zloženka iz starovisokonemških besed bero, bern »medved« in hart »močan, drzen«.
Rodil se je leta 1090 na gradu Fontaines pri Dijonu v Franciji, umrl pa 20. avgusta 1153 v Clairvauxu, prav tako v Franciji.
Družina: Bil je tretji izmed sedmih otrok. Njegov oče, vitez Teskelin, je pripadal visokemu burgundskemu plemstvu, mati pa je bila Aleta, rojena de Montbard.
Skupnost: Cistercijani so reformirana veja benediktinskega reda, ki jo je utemeljil sv. Robert, največ pa je k širjenju in organizaciji reda prispeval prav Bernard. Ime imajo po matični opatiji Citeaux v Franciji. Samostanski red je razdeljen na tri enake dele molitve, dela in počitka (ora et labora, moli in delaj).
Kreposti: Bil je skromen, ponižen in preprost. Trideset let je preživel v celici, kjer je lahko sedel ali stal samo sklonjen. Veliko je premišljeval, bil svetovalec znamenitim osebnostim, a je vedno odklonil vse častne službe, ki so mu jih ponujali, tudi službo škofa.
Zavetnik: Je zavetnik cistercijanov, Burgundije in Ligurije, Genove in Gibraltarja; priprošnjik proti otroškim boleznim in obsedenosti, proti okužbam živali, proti viharjem in neurjem, v smrtni uri; je zavetnik čebel, čebelarjev in voskarjev.
Dela: Ohranjene so njegove številne pridige in pisma, od večjih del pa imamo v slovenščino prevedene Govore o Visoki pesmi in knjigo Žena, ogrnjena s soncem.
Upodobitve: Največkrat je upodobljen mladostnih potez v opatskih oz. meniških oblačilih. Njegov najbolj pogost atribut je čebelji panj, drugi pa so še: križ, lobanja, orodje Kristusovega trpljenja, rožni venec, bel psiček. Velikokrat je upodobljen z Marijo, ki odgovarja na njegovo molitev tako, da njegove ustnice maže z mlekom svojih prsi. Pogost je tudi prizor, kako se Bernard in Jezus, ki visi na križu, objemata.
Grob: Do francoske revolucije je bil njegov grob v opatiji v Clunyju, potem pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v katedralo v Troyes.
Beatifikacija: Za svetnika ga je 18. januarja 1174 razglasil papež Aleksander III., papež Pij VIII. pa ga je leta 1830 povzdignil med cerkvene učitelje.
Vir:
– https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/B3AF147B47283FBBC1257034002E34C0
Priporočamo tudi: https://www.sticna.eu/
