Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
20. julij 1969 – Neil Armstrong in Edwin Aldrin kot prva človeka stopita na Luno
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem Programu Apollo.
Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot Komandnega modula CM-107 (Kolumbija (Columbia)) Michael Collins in pilot Lunarnega modula LM-5 (Orel (Eagle)) Edwin Aldrin, imenovan tudi Buzz (vzdevek) t. Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine.
Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek: »That is one small step for man, one giant leap for a mankind. (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo)«
Čez 20 minut je izstopil tudi Aldrin. Razobesila sta ameriško zastavo in opravila različna merjenja, ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom:
»Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.«
Na njej je bil tudi datum in podpisi astronavtov in takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Njuno dejanje so po televiziji spremljali milijoni ljudi. Po Luni sta se potepala 2 uri in 31 minut. Z gornjim delom lunarnega modula sta se izstrelila s podnožja proti komandni kapsuli, ki je ostalo na njej. Z njo sta se spajala 3 ure in 40 minut. Po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se vrnili na Zemljo v Tihi ocean. Pobrala sta jih helikopter in letalonosilka Hornet. Največji ugled je bil pripisan Armstrongu, ki mu je predsednik Johnson podelil najvišje odlikovanje, NASA pa dve medalji. Še najmanj petnajst medalj je dobil od drugod. Naslednje odprave Apollo in naveličanost javnosti je celoten program potisnil v zgodovino. Pokazali so se tudi dvomljivci, ki iz napak na fotografijah dokazujejo, da je bila vse le ena največjih prevar. Televizijski prenosi naj bi bili posneti na Zemlji, kamenje pa naj bi ponaredili ali pa ga nabrali v kakšni puščavi. Drugi dvomijo o tem ali ni bil prvi človek na Luni Aldrin in ne Armstrong.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Apollo_11
