Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
8. januarja 1946 je v Vojniku umrla Dorothea (Doroteja, Dora) Hauser, slikarka. Rodila se je 25. julija 1877.*
Hauserjeva je bila rojena v Gradcu, v ugledni meščanski družini. Slikarstvo je sprva študirala na deželni umetniški šoli v Gradcu in nadaljevala pri slikarju in oblikovalcu Wilhelmu von Debschnitzu, ki je postal leta 1902 soustanovitelj znanega ateljeja za uporabno in likovno umetnost. Svoja slikarska znanja je izpopolnjevala tudi v Dresdnu pri Karlu in Emiliji Pelikan – Mediz, priznanih učiteljih krajinarstva, figuralike in portretiranja.
Kdaj se je Doroteja s starši preselila na Stallnerjevo vzpetino pri Vojniku, iz virov sicer ni znano, gotovo pa je, da je bila tam nastanjena že leta 1921, saj je od tega leta dalje mogoče slediti v celjskem časopisju objave o njenih razstavah doma in v tujini. Hauserjeva je živela dinamično in ustvarjalno življenje meščanske izobraženke, ki so jo domačini spoštovali, saj ni ljudi nikoli delila po premoženjski, nacionalni ali še manj po politični plati in je bila domačinom zelo naklonjena – zlasti otrokom.
Čeprav je z razstavami, potovanji in korespondenco vseskozi vzdrževala stike s kolegi doma in v tujini, je bila na svoj dom zelo navezana. In prav ta navezanost na dom je postala zanjo usodna. Kot Nemki ji namreč povojno obdobje ni bilo naklonjeno in čeprav so domačini poznali njeno protinacistično držo, to ni pomagalo. Nova oblast jo je kot Nemko nameravala razlastiti in izseliti. Ni si mogla zamišljati življenja brez svojega doma in umetnin, zato je hišo zažgala in naredila samomor.
Je bila njena smrt res posledica samomora, ali pa se je zgodilo tiste usodne noči med 15. in 16. januarjem 1946 še kaj drugega, ostaja nepojasnjeno. Neznano kje je ostal tudi velik del njenih likovnih del, ki so bila občudovana na razstavah v Celju, Zagrebu, Ljubljani in številnih razstavah v tujini.
Njena umetnost se je razodevala v portretnem, krajinskem in tihožitnem žanru večinoma malih, intimnih formatov. Navdihe je iskala v »bidermajerski« umetnosti. Izdelala je tudi vrsto družabnih in pravljičnih motivov v posebni tehniki »škarjereza«.
Biografsko geslo je pripravil A. D. in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.
*Opombi:
– Podatek o rojstnem datumu, 25. 7. 1877, je odkril raziskovalec Marko Zdovc iz Vojnika.
– Datum smrti, 8. 1. 1946, pridobljen iz uradnih evidenc 23. 8. 2000, je posredovala prof. Milena Moškon.
