V Mestni knjižnici Piran, knjižnici ob morju, smo v prvi polovici letošnjega leta organizirali tri domoznanske večere, tematsko povezane z morjem in ljudmi, ki živijo ob njem.
Slovenska pomorska terminologija
V sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergeja Mašere Piran smo 28. marca 2017 predstavili knjigo »Slovenska pomorska terminologija« (Osminka&Co., 2017), ki je izšla ob letošnjem dnevu pomorstva, ki ga v Sloveniji obeležujemo od leta 1991, in sedemdesetletnici ustanovitve srednje pomorske šole. O knjigi in njenem pomenu so spregovorili avtor Rok Sorta, kapitan dolge plovbe in predavatelj na srednji pomorski šoli, dr. jezikoslovnih znanosti Dušan Fabe, mentor diplomskega dela Roka Sorte, ki je sedaj izšlo v knjižni obliki, dr. zgodovinskih ved Nadja Terčon iz pomorskega muzeja in predstavnik založbe Mitja Zupančič. Pomorstvo je široka veda. Terminološki slovar Roka Sorte temelji na terminologiji pomorstva v ožjem smislu, osredotočen je na poznavanje vodenja in upravljanja plovil na morju. Slovenskemu izrazoslovju je za lažje razumevanje in uporabo dodan angleški prevod. Z izdajo slovarja želi avtor prispevati k poenotenju pomorskih strokovnih izrazov tako v šolah kot v strokovnih delih in vsakdanji rabi. »Avto se parkira, barko se priveže«, je slikovito poudaril.
Z morjem na Ti
Z mislijo Jacquesa Yvesa Cousteaua, »Morje, ko enkrat vrže svoj urok,vas zadrži v svoji mreži čudes za vekomaj«, nas avtor Mitja Zupančič uvede v knjigo z naslovom »Z morjem na ti« (Osminka&Co., 2017), ki smo jo v sodelovanju z Mediadom Pyrhani predstavili 5. maja 2017. Tako kot v knjigi nas je tudi na predstavitvi avtor z ljubeznijo in spoštovanjem do morja, ljudi, ki živijo ob njem, njihovih običajev in pomorske kulturne dediščine, z besedo in številnimi fotografijami popeljal na potovanje po tridesetih izbranih krajih vzhodne jadranske obale, od Križa pri Trstu, preko Trsta in Pirana do Črne gore. Obalo in otoke smo spoznavali tudi skozi besede 132-ih prebivalcev, ki jih je avtor intervjuval med nastajanjem knjige. Nenazadnje velja omeniti, da je med kulturno-zgodovinskimi opisi krajev pomembno mesto namenil tudi pisni kulturni dediščini, knjižnicam in knjigam. Z Mitjem Zupančičem, morjeplovcem, založnikom in pisateljem, se je pogovarjala bibliotekarka Ksenija Petaros Kmetec, z uvodnim nagovorom je vse prisotne toplo pozdravil piranski župan Peter Bossman, ženska vokalna skupina Kamelije je pela klapske pesmi. To tradicionalno obliko hrvaške vokalne glasbe je Unesco uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine Evrope.
Vsaj za pesem odmaknjen od tega sveta
Morje je bilo in je vir navdiha mnogim literarnim ustvarjalcem. Na slovenski literarni zemljevid je morje in Piran, mesto ob morju, umestil pisatelj in pesnik Vanja Pegan, ki živi in ustvarja med Izolo in Piranom ter na morju med jadranjem. Na njegovi jadrnici Rosalbi je med jadranjem po Piranskem zalivu nastala večina haikujev, ki jih je izdal v pesniški zbirki z naslovom »Vsaj za pesem odmaknjen od tega sveta«. Izdal jo je v samozaložbi in si jo podaril za 50. rojstni dan, ki ga je praznoval 10. maja 2017, ko smo zbirko predstavili v piranski knjižnici. Z Vanjo Peganom in ilustratorjem Damijanom Stepančičem, s katerim pogosto jadrata skupaj, se je pogovarjala avtorica spremne besede, dr. Vladka Tucovič, docentka za književnost in bibliotekarka na Fakulteti v Kopru. 164 haikujev, v katerih se pretakata ljubezen do morja in ženske, je urednica Brigita Jenko razdelila na tri vsebinske sklope: morje, ljubezen ter morje in ljubezen; vsak se začne z uvodnim haikujem in uvodno ilustracijo. Vsi haikuji so trivrstičnice, napisane v obliki 5-7-5, s pravilnimi zlogi. »Vedno sem pisal o svojih domovih in eden od njih je morje«, je povedal Pegan. Po zanimivem pogovoru in tenkočutno prebranih haikujih smo predstavitev zaključili s torto in prisrčnimi željami pisatelju in pesniku, glasbeniku in ljubitelju morja.
Ksenija Petaros Kmetec
Mestna knjižnica Piran / Biblioteca civica Pirano
