12. avgusta 1992 je umrl Pavle Zidar, pisatelj in pesnik

Pisal je za otroke in odrasle. Pisateljsko pot je začel kot pesnik lirik, po letu 1956 je pesnil v svobodnem verzu. Pesmi je objavljal v različnih revijah. Kot prva objava je izšla pesem Veter, naš prijatelj v Mladinski reviji (1949-50, 80). Leta 1960 je izbor pesmi izdal v zbirki Kaplje ognjene in se posvetil prozi. Po letu 1980 je ponovno pesnil. Pesmi je objavljal le v revijah in časnikih. V periodičnem tisku je pogosto objavljal tudi črtice, novele, odlomke del in razmišljanja. Le nekatere od teh objav je uvrstil tudi v svoja knjižna dela. Prva prozna objava je bila fantastična pravljica Baba na Možaklji (Naši razgledi, 1959, in zbirka pravljic Čudežni studenec, 1961), za odrasle pa zbirka štirih novel Soha z oltarja (1962). Leta 1961 je napisal scenarij za kratkometražni film Razpis. Malo je tudi prevajal, npr. F. G. Lorco (Naši razgl., 1959, 38). Pisal je v različnih slovenskih mestih, kot svobodni umetnik v Piranu, Luciji, Pleterjah, Kobaridu, Bovcu, Soči, v Gaju (Zgornja Kungota). Prva dela je objavljal s svojim pravim imenom. Leta 1956 si je izbral psevdonim Pavle Zidar in ga redno uporabljal, razen v treh primerih. Knjigo Sveta Barbara (1972) je izdal pod psevdonimom Timotej Noč, novele, objavljene v knjigi Slovenske podobe na steklo (1983) je v reviji Družina (1981-82) objavljal pod psevdonimom Vladimir Pangerc in potopis Jezus v času (1984) v Družini (1980) kot Emil Nanut. Je eden izmed najbolj plodovitih slovenskih pisateljev, izdal je 76 knjig. Ni se vključeval v nobeno literarno smer, snov je črpal predvsem iz lastnih izkušenj. Več njegovih del je bilo dramatiziranih za radijske igre. Po povesti Kukavičji Mihec in noveli Oče so posneli televizijska filma z naslovoma Utonilo je sonce in Poslednja luč. Nekaj romanov, odlomki romanov, več novel in pesmi je prevedenih v pb. 13 različnih jezikov. 

Pri šestdesetih letih je preminul zaradi možganske kapi v bolnišnici v Ljubljani. Pokopan je na piranskem pokopališču. V stanovanju v Luciji je njegov delovni prostor preurejen v spominsko sobo. Na pisateljevi rojstni hiši na Dobravski cesti na Javorniku je postavljena spominska plošča (1977). V avli Osnovne šole Koroška Bela je njegov kip, delo prijatelja iz otroštva, akademskega slikarja Jake Torkarja.

 

Pomembnejše nagrade: 

Nagrada Prešernovega sklada za delo Soha z oltarja domovine, 1963 

Prežihova nagrada za roman Sveti Pavel, 1966 

Knjiga leta za mladinsko povest Kukavičji Mihec, 1972 

Prešernova nagrada za življenjsko delo, 1987