Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
22. aprila 1791 se je na Skomarju rodil Jurij Vodovnik, bukovnik, ljudski pesnik, pevec in igralec. Umrl je 17. decembra 1858 na Skomarju.
Jurij Vodovnik se je rodil kot kmečki sin Mihaela in Helene roj. Ostrožnik. Vse od rojstva je bil nekoliko bolehen, bolj šibak, zato se je izučil tkalstva. Tkal je na domu in v »šteri« (po tujih hišah za stanovanje, hrano in pijačo) na Frankolovem, v Črešnjicah, Špitaliču, v Vojniku, v Strmcu, na Mislinji; kot fantič je ministriral skomarskemu kuratu, pozneje bil organist (bržčas samo pevec, ne orglavec) ter cerkovnik v domači župnijski cerkvi. Leta 1829 se je poročil z vdovo Marijo roj. Goričnik iz Vitanja, priženil dva otroka, njegova dva pa sta kmalu umrla. Zadnja leta je živel po več mesecev zdoma pri prijateljih in znancih, hodil naokrog oprtan s košem brez dna ter si s petjem svojih in drugih pesmi služil hrano, zlasti pijačo.
Brati in pisati ga je naučil oče (tudi sam samouk), kar je bilo tedaj velika redkost. Pesniškega oblikovanja se je učil iz cerkvenih, posvetnih in ljudskih pesmi. Mentor mu je bil Anton Martin Slomšek, ko je kot kaplan v Novi Cerkvi med 1827–29 zbiral okrog sebe ljudske pesnike iz širše okolice. Vodovnik je upesnil pohorskega kmeta iz prve polovice 19. stol. (Od pohorskih kmetov) in sožupljane (Blagor teb’ Skomarska fara, Lepa nedelja pri sv. Jakobu v Resniku), povzdigoval je kmečke praznike – koline (Svinjske koline) ipd. Opeval je lepoto kmečkega dela in narave (Kokičevi kopači v Mrakolski gorici, Pesem od Grmana, Ptičje petje), se posmehoval lovcem (O skomarskih jagrih) in rokodelcem (Pesem od rokodelcev), spesnil kar reklamni izdelek (Poglavitna oštarija v cerkovški fari), biografijo ljudskega godbenika (Mihail Cvirn, muzikant), prigodnice (Slomšek, naš opat, Z oplotniškega mesta, Od mejašekovih konjev). Obsojal je goljufe (O vitanjskih in vojniških mesarjih), povzdigoval prijateljstvo, pivsko tovarištvo in dobrotljivost (Prijatelji Tomažičevi), izražal predmarčni kmečki odpor do aristokracije in gospoščine (Od landeškega grada, Dolenjska zdravica), moraliziral (Sedanji čas), častil romarske cerkve, vpletal zgodovinske podatke, ter jih povezal v pravi romarski vodič (Od Graške do šmarske doline, Sv. Jakob v Resníku, Pesem od novega oltarja M. B. pri sv. Kungoti v Gorenjah, Pesem od sv. Jakoba apostelna). Med najbolj znane in priljubljene sodi avtobiografska pesem Jaz sem Vodovnik Juri. V različicah in prepesnitvah (ok. 32) se je zanesla na Dolenjsko, Gorenjsko in Notranjsko.
Vodovnik je svoje pesmi sam zapisoval (baje tudi na les, na mizo ali deske), jih v prepisih dajal ali prodajal ljudem, širile pa so se s prepisovanjem, zlasti pa s petjem. Nekatere so kar ponarodele in so še danes žive na Južnem Pohorju, okrog Oplotnice, Frankolovega in Nove Cerkve. V originalnem rokopisu sta se ohranili Jaz sem Vodovnik Juri in Pesem od Matere božje na Brinjovi gori, nekaj jih je po vsej verjetnosti Vodovnikovih, druge so prepisi znanih ali neznanih rok. Za Vodovnikovega življenja so bile natisnjene 3 pesmi: Prevzetija kmetov (Drobtinice 1846, 204–6, psevdonim Poharski pevec), po posredovanju kurata J. Arliča pa Juri Vodovnik in Od pohorskih kmetov.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jurij_Vodovnik
