28. marca 1566 je na Dunaju umrl baron Žiga von Herberstein, habsburški diplomat in potopisec

Njegova prvotna diplomatska dejavnost je bila načrtovanje in posredovanje zakonskih zvez med vladarskimi otroki in s tem je povezoval dežele predvsem pred grozečo turško nevarnostjo, ki se je vedno bolj bližala osrčju Evrope. V tem nemirnem času beneških vojn, turških vpadov in reformacije so bile njegove diplomatske izkušnje zelo cenjene, saj je znal s svojim posredovanjem uspešno zbliževati nasprotne strani. V tem svojem poslanstvu je nenehno potoval po vseh evropskih dvorih. V diplomatskem delovanju je skoraj vedno našel pravo pot, ki je peljala k uspehu. 
Med svojimi potovanji je v dveh obiskih v Rusiji preživel kar tri leta. Sam pravi, da mu je slovenščina, ki se jo je naučil v vipavski šoli, veliko pomagala in mu omogočila razumevanje ruske govorice. Uradni jezik med dvori je bila takrat latinščina, ki pa jo je že spodrivala nemščina. Tudi Herberstein je bil vešč v latinščini, zato so tudi Moskovski zapiski bili napisani in so izšli v latinščini. Avtor je priznal, da je sam imel kar nekaj težav, ko jih je prevajal v nemščino. Zadnja leta je preživljal kot predsednik avstrijskega računskega dvora, vendar so zelo cenili njegove diplomatske sposobnosti in so ga še večkrat poslali na razna diplomatska potovanja. 
V diplomatskem delovanju, ki ga je dolgo let opravljal v službi cesarjev Maksimiljana in Karla in rimskega kralja Ferdinanda, si je nabral po raznih deželah in dvorih veliko izkušenj. Izreden opazovalni dar, velika načitanost in znanje jezikov so mu bili v pomoč, da je izvedel veliko več kot navaden popotnik. Užival je velik ugled in prijateljsko naklonjenost vladarjev, s katerimi se je srečeval. V pozni starosti je napisal obsežno avtobiografijo, ki je dragocen vir ne samo o njegovem življenju pač pa tudi dragocen prispevek k diplomatski in politični zgodovini šestnajstega stoletja.