Osrednja knjižnica Celje vabi do 26. aprila v prvo nadstropje na ogled priložnostne razstave Pisanice v modrem avtorja Jožeta Žlausa.
Jajce je splošno razširjen prastar simbol, ki ga najdemo v skoraj vseh preprostih in razvitih svetovnih verovanjih in ljudskih izročilih. Je indoevropski pomladni simbol. V krščanski ikonografiji simbolizira jajce Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje, podobno kot v verovanjih, ki so precej starejša od krščanstva.
Krašenje velikonočnih jajc je bilo razširjeno zlasti pri slovanskih narodih. V Sloveniji pa v vseh slovenskih pokrajinah, vendar se je starejših primerkov ohranilo zelo malo. Še največ okrašenih velikonočnih jajc, ki se uvrščajo med najlepše primerke v Evropi, se je ohranilo v Beli krajini. Belokranjske pisanice so izdelovali na kmetijah v tako imenovani batik tehniki. Površine, ki naj bi po barvanju ostale nepobarvane, se prekrijejo z voskom in se barva na teh mestih jajčne lupine ne prime. Obarvani so samo tisti deli, ki niso bili zaščiteni. Pri krašenju so uporabljali vodoravne in navpične črte, dobljena polja pa so okrasili s pikami, simboli, ornamenti, , napisi in drugimi vzorci.
Razen v Beli krajini so poslikavali s to tehniko tudi »remenke« v Prekmurju. Te so pobarvane z živimi in pastelnimi barvami z rastlinskimi motivi, različnimi simboli in ornamenti. V Beli krajini in Prekmurju poznajo še drsanke. Ornamenti so izpraskani z ostro konico na pobarvano jajčno lupino. Na njih ne najdemo geometrijskih ornamentov, ampak nam kažejo izjemno realistično in plastično izdelane rastlinske motive, portrete ljudi, hiše in krščanske simbole. V sodobnosti se poleg te izjemne kulturne dediščine vrivajo v velikonočno ustvarjalnost tudi številni banalni potrošniški izdelki, kot so jajca iz plastike in drugih agresivnih gradiv.
Jože Žlaus se je v svojem ciklusu lotil izdelave pisanic na nekoliko drugačen način. Motivi, ki so nam predstavljeni na 50 grafičnih listih so izbor najlepših belokranjskih pisanic po originalni mapi Alberta Siča iz leta 1922 in so izdelani v grafični tehniki visoke jedkanice.
Pred nami je torej 50 grafičnih listov z motivi pisanic, ki so povzeti po najlepših primerkih iz naše bogate zakladnice ljudske umetnosti v Beli krajini. Umetnik je vsako pisanico umestil v likovni »okvir«, ki temelji na bogati dediščini ljudske likovne umetnosti rastlinske ornamentike. Na ta način se je tudi primerno približal velikonočnemu občutju.
Pisanica v obliki grafike je lahko lepa in nadvse primerna voščilnica prijateljem ob velikonočnem praznovanju ali pa uokvirjena v obliki slike krasi bivalno okolje.
Jože Žlaus
