Šmartno ob Paki, kraj ob spodnjem toku reke Pake in sedež občine, ki se razprostira na stičišču Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter Velenjske kotline, ima že dolgo zgodovino. Prvikrat se omenja leta 1262 v listini, s katero je Hartnid iz Orta podaril benediktinskemu samostanu v Gornjem Gradu dve hubi v vasi Paka pri sv. Martinu (in Paka prope sanctum Martinum). Cerkev sv. Martina, po kateri je kraj dobil današnje ime, je najstarejša stavba v občini, ki je svojo končno podobo dobila po prezidavah leta 1940.
Njena največja znamenitost so freske v zvonici iz prve polovice 15. stoletja, ki prikazujejo smrt Marije Device in Marijo pribežališče grešnikov; izdelal naj bi jih t. i. Mojster bohinjskega prezbiterija. V bližini stoji srednjeveški grad Pakenštajn, ki pa je od sredine 19. stoletja dalje v razvalinah. Pomembna pridobitev za kraj in okolico je bila leta 1834 ustanovitev šole. Med učitelji, ki so tu poučevali, je bil tudi mladinski pisatelj Oskar Hudales. Morda največjo prelomnico za razvoj kraja je predstavljala izgradnja savinjske železnice, ki je skozi kraj stekla leta 1891 in dotlej pretežno kmetijsko okolje z razvitima sadjarstvom in vinogradništvom je postopoma začelo spreminjati svojo podobo. V kraju je bogato društveno življenje: med temi so s svojim delovanjem pričeli gasilsko društvo (1903), pevsko društvo (1906), nogometno društvo (1928), iz začetkov ljudskega gledališča pa je leta 1976 nastalo širše poznano Gledališče pod kozolcem. Leta 1994 je bila ustanovljena občina Šmartno ob Paki, ki svoj praznik obeležuje na god zavetnika župnijske cerkve sv. Martina, 11. novembra. Ta je vplival tudi na podobo občinskega grba, v katerem je na rdeče-modri podlagi upodobljena stilizirana Martinova gos.
Pripravila: Janja Jedlovčnik
Vir:
Paberki iz preteklosti Šmartnega ob Paki. Šmartno ob Paki, 2006.
