Ob praznovanju 500-letnice Novega mesta leta 1865 so se pojavile prve zamisli za ustanovitev Dolenjskega muzeja, ki naj bi zbiral različna pričevanja iz zgodovine mesta in Dolenjske. Do dejanske ustanovitve pa je prišlo na pobudo leta 1941 ustanovljenega Muzejskega društva, natan
Ob praznovanju 500-letnice Novega mesta leta 1865 so se pojavile prve zamisli za ustanovitev Dolenjskega muzeja, ki naj bi zbiral različna pričevanja iz zgodovine mesta in Dolenjske. Do dejanske ustanovitve pa je prišlo na pobudo leta 1941 ustanovljenega Muzejskega društva, natanko petinosemdeset let kasneje. Takrat je namreč Ljudski odbor Ljubljanske oblasti z odločbo z dne 1. junija 1950 predal muzej v pristojnost Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. To pa je tudi rojstni dan Dolenjskega muzeja, ki ga javno obeležujemo z dnevom odprtih vrat, celodnevnim raznovrstnim programom in od leta 1996 dalje tradicionalno razstavo Iz depojev Dolenjskega muzeja.
Prve stalne razstave Dolenjskega muzeja so bile odprte leta 1953 v stavbi Križatije, kjer je bil od leta 1951 tudi sedež muzeja. Od takrat dalje se je kot pokrajinski splošni muzej vse bolj širil in krepil do sredine osemdesetih let, ko je z Jakčevim domom in sredi devetdesetih let z dislocirano enoto Kočevski rog dobil današnjo podobo. Kompleks muzeja se je iz ene razširil na pet stavb, s petimi stalnimi razstavami, petimi kustodiati, pedagoško službo in konservatorsko-restavratorsko službo za arheološko dediščino. V galeriji muzeja, kot osrednjem razstavnem prostoru, pa se vrstijo občasne velike muzejske razstave.
Z bogatim in raznovrstnim razstavnim programom, raziskovalno in publicistično dejavnostjo ter razvejenim in načrtnim pedagoškim delom je muzej postal dejansko središče kakovostnega kulturnega ustvarjanja in dogajanja v Novem mestu.
