Nastanek Knjižnice Lenart je povezan s povojnim ustanavljanjem tako imenovanih ljudskih knjižnic, ki so na območju nekdanje občine Lenart (danes občine Lenart, Sv. Trojica, Benedikt, Sv. Ana, Cerkvenjak in Jurovski Dol) nastajale predvsem v okviru tamkajšnjih kulturno-umetniških društev. Občinska uprava Občine Lenart je 21. septembra 1964. leta sprejela sklep o združitvi knjižnic lenarškega KUD Radko Smiljan ter lenarške Delavske univerze, ki je že 14. junija 1962 ustanovila skromno knjižnico za potrebe svojih predavateljev in slušateljev. Novonastala Matična knjižnica Lenart ter njen knjižni fond so bili nastanjeni v prostorih kluba občanov v zgradbi občine Lenart. Ti prostori niso povsem ustrezali knjižničarskim standardom, kar pa se je spremenilo že leta 1967, ko se je Matična knjižnica Lenart preselila v nove prostore na Nikovi ulici 9, kjer domuje še danes. Svet Delavske Univerze Lenart, z Rudijem Penom na čelu, se je takrat odločil, da se je potrebno zavzemati za načrtni razvoj Matične knjižnice Lenart.
Zaradi oddaljenosti nekaterih krajev občine Lenart od njenega središča in s tem tudi od Matične knjižnice Lenart, je bilo potrebno v občini organizirati knjižnično mrežo. Leta 1974 je bil zanjo izdelan načrt ter urejenih šest izposojevališč v centrih krajevnih skupnosti, ki pa niso zaživela kot je bilo načrtovano. Tako se je Matična knjižnica Lenart obrnila po pomoč na Mariborsko knjižnico, ki je še istega leta pričela v dvotedenskem razmahu pošiljati v štiri kraje občine Lenart svojo potujočo knjižnico – bibliobus.
Leta 1998 je lenarška knjižnica na Nikovi ulici 9 pridobila še dodatne prostore; od takrat so bili v prvem nadstropju pravljična soba, ki so jo otroci težko pričakovali, ter pisarniški oziroma delovni prostori knjižničark. Jeseni leta 2000 pa je Občina Lenart pričela z gradnjo prizidka knjižnice, ki je bil slovesno odprt leta 2002.
Knjižnica Lenart s svojim delovanjem, ki ustreza sodobnim knjižničarskim standardom, predstavlja osrednjo kulturno-izobraževalno ustanovo na širšem območju Slovenskih goric. Prizadeva si, tudi preko svoje na novo ustanovljene celostne podobe in spletne strani ter ureditve domoznanskega gradiva, ustreči svojim uporabnikom in jim služiti kot informacijski in izobraževalni center.