Folklorna skupina Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane je začela delovati spomladi 2006, ko si je po vzoru oblačil, ki so jih okoli leta 1880 ob posebnih priložnostih nosili naši predniki na Krasu, sešila svečane kostume. Ime si je nadela po šopku, ki je prepoznaven v oblačilni dediščini Krasa. In ker je šopek lepši, če so v njem različne rože, tudi člani in članice prihajajo iz celotnega območja Krasa – od Medje vasi in Nabrežine do Bazovice, od Komna, Dutovelj, Štorij, Krepelj do Sežane.
Sedež društva je v Sežani, vendar združuje člane iz italijanskega in slovenskega Krasa. Prvim desetim članom so se kmalu pridružili še drugi. Tudi predsednico društva Otilijo Pahor je kmalu (v letu 2007) zamenjala nova predsednica Neda Lah, ki društvo vodi še danes. Konec leta 2006 je štelo društvo 19 članov, v letu 2007 se je število povzpelo na 41. Trenutno imajo preko 50 članov.
Člane društva druži veliko veselje do poustvarjanja ljudskega izročila. V njem delujejo Odrasla folklorna skupina Kraški šopek, Otroška folklorna skupina Bubci s Krasa, godbeniki skupine ter pevke ljudskih pesmi. Vsi skupaj pod strokovnim vodstvom poustvarjajo šege in navade Krasa. Program odrasle folklorne skupine zajema plese s Krasa, kot so štajerc, potovčena, šetepaši, mazolin, poskočna, cotiš, lender, mazurka, špicpolka, dencik… Za glasbeno spremljavo skrbijo harmonikar, kontrabasist in violinist. Skupina ima v svoji garderobi dve različici folklornih kostumov, ki ponazarjajo oblačenje na Tržaškem in Krasu v drugi polovici 19. stoletja in na njegovem koncu. V povprečju letno izvedejo prek 30 nastopov. Nastopajo na prireditvah doma in v tujini. Redno se udeležujejo srečanj, ki jih organizira JSKD, sodelujejo z raznimi društvi in organizacijami, organizirali so več samostojnih prireditev.
Gostovali so tudi v tujini. V letu 2008 so v Londonu sodelovali s kulturnim programom ob predstavitvi prevoda Kosovelovih pesmi v angleščino. V Lionu so se leta 2009 predstavili s programom na konzularnem sejmu, kjer je bilo zastopanih veliko držav in kultur iz celega sveta. Na Dunaju so istega leta peli ob odprtju likovne razstave. Leta 2010 so se predstavili v Parizu ob praznovanju 50-letnice delovanja društva Slovencev in v Montbrizonu, na Dunaju, v Milanu, Zagrebu in še kje.
Oblačilna podoba
Na Krasu se je ohranilo nekaj lepih prazničnih »noš« iz druge polovice 19. stoletja z zelo lepimi ročno izdelanimi vezeninami. V njih so zapisani sporočilo, upi in želje kraških babic, non, ki so jih izdelovale. V prispodobi bi lahko rekli, da je ta vezenina kot kraška ograda, ki ščiti pred burjo, divjadjo, zunaj zidu je pusta gmajna, znotraj pa red in rodovitnost. Motivi so preprosti, med njimi se skrivajo simboli, ki naj bi bili povezani z mističnimi vsebinami. V teh simbolih sta strnjena čustvena izpoved in sporočilnost. Ti motivi so prispodoba idealnega življenja: srečnega, bogatega, rodnega… Tako imajo te vezenine vojno vlogo: krasile so videz in varovale none pred vsem hudim, niso bile le okras, ampak predvsem izpoved in odraz duhovnosti in verovanja.
Odrasla folklorna skupina
Odrasli člani društva se najmanj dvakrat tedensko srečujejo na vajah, kjer vadijo obstoječ in sestavljajo nov program. Navadno najprej pobrskajo po starih virih in jih nato vključijo v odrsko postavitev. Predvsem izvajajo stare plese, ki so jih nekdaj plesali na Krasu ob praznikih na brjarjih – posebnih lesenih plesiščih. Odraslo folklorno skupino je več let vodil Andrej Butina, danes jo vodi predsednica Neda Lah ob občasni strokovni pomoči Neve Trampuš.
Otroška folklorna skupina Bubci s Krasa
Otroci so se vključili v otroško folklorno skupino zaradi lastne želje, starši so jih pri tem spodbujali, saj se na tem robnem delu slovenskega ozemlja večinoma vsi zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine. Kar nekaj otrok ima v odrasli folklorni skupini Kraški šopek družinske vezi. V otroški folklorni skupini se vzgojno-izobraževalni pomeni folklorne dejavnosti prepletajo z aktivnostmi, ki otrokom predstavljajo zabavo. Vsekakor plesne igre, plesi ter pesmi, ki so jih otroci sposobni usvojiti, v njih uživati in jih predstaviti kot odrsko postavitev tudi ostalim. Otroci se srečujejo na vajah, kjer se natančno naučijo pesmi, plesov ter iger, da jih zmorejo sproščeno in doživeto predstaviti.
Pevke
Novoustanovljenemu društvu je bilo v začetku vodilo predvsem to, da ljudem predstavi oblačilno dediščino. Kmalu pa se je društvo začelo razvijati in s povečanim številom članov je rasla potreba po bolj celostni predstavitvi Kraševca in Kraševke. Tudi ples, ki so ga začeli predstavljati, ni bil dovolj. Tako se je med članicami društva porodila zamisel o ustanovitvi skupine pevk, ki bi prepevala ljudske pesmi. V začetku so začele prepevati same, brez umetniške vodje, a kmalu ugotovile, da tako ne gre. Najprej jim je strokovno pomagala Andreja Gerželj Breščič, nato jih je vodila Katarina Šetinc, sedaj pa je pevke zopet prevzela Andreja. Pevke se sicer udeležujejo seminarjev za ljudsko pesem, ki jih organizira JSKD, ker pa je za uspešno delo potrebno vaditi, se redno vsak teden srečujejo na vajah. Pesmi, ki jih pojejo, so izbrane iz dediščine Krasa, v preteklosti so jih peli po kraških vaseh. Iz želje, da se to ohrani tudi bodočim rodovom, je nastala prva zgoščenka, na kateri prepevajo ljubezenske, svatovske, pripovedne, mrliške in koledniške pesmi.
Godci
V Kulturnem društvu Kraški šopek danes igrajo trije godci. Bas ali kontrabas z lokom igra Ivan Bortolato, diatonično harmoniko Rado Andolšek in violino Darjo Berginc. Godci se redno tedensko srečujejo na vajah, kjer igrajo viže, ki so jih včasih igrali naši dedje. Vaje potekajo največkrat skupaj s plesalci, pred samostojnimi nastopi pa vadijo sami. Večinoma spremljajo nastope plesne skupine, nekaj pa imajo tudi samostojnih. Njihov spored obsega starejše izvirne viže iz naše bližnje okolice.
Kako naprej?
Delati želijo čim več. Tudi v prihodnje si za nalogo postavljajo poglabljanje znanj in vedenj o preteklem načinu življenja prednikov, poustvarjanju dediščine Krasa in jo predstavljati sodobnikom.