Ob izgradnji novega mesta so v Velenju zaradi želje po ohranjanju kulturne dediščine ustanovili muzej. Ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov je bila podpisana 3. novembra 1957 z namenom ohranjati in predstavljati zgodovino vseh naših premogovnikov. Sedež je dobil na Velenjskem gradu, ki je bil zaradi posledic vojne v precej slabem stanju. Zato se je bilo treba najprej lotiti obnove stavbe, ki je potekala do devetdesetih let 20. stoletja.
Prva urejena zbirka v muzeju je bila Zbirka slovenskih premogovnikov, ki je bila javnosti predstavljena leta 1966. V okviru te zbirke je bila kasneje izdelana tudi maketa rudniške jame, v kateri so obiskovalci lahko podoživeli rudniško okolje. Premogovniško zbirko je dopolnila zbirka ostankov mastodonta, ki so jih našli leta 1964 v Škalah. Leta 1971 je muzej pridobil še izjemno pomembno zbirko afriške umetnosti Františka Foita, kasneje pa je svoje zbirke širil še na druga področja. Najnovejša nosi naslov Šaleška dolina od 10. do 17. stoletja in predstavlja kulturo bivanja vseh slojev prebivalstva v dolini.
Danes je v Muzeju Velenje na ogled enajst stalnih muzejskih in galerijskih zbirk.Poleg zbirk v prostorih na Velenjskem gradu predstavlja muzej tudi Muzej usnjarstva na Slovenskem, Grilovo domačijo v Lipju pri Velenju, Kavčnikovo domačijo v Zavodnju nad Šoštanjem, ki je zaradi svoje dimnične zasnove izjemen kulturni spomenik ljudske arhitekture, ter spominski sobi v Topolšici in na Graški Gori.
vir: http://www.muzej-velenje.si/
